agrozoo.net - searchable nature photo gallery

agrozoo.net v.1.0.0 β
Domov  Forum  Galerija  Prodam/kupim  Članki  Novice  Orodja  Igre  Stat.  FAQ  O nas  Site map 
Status:Obiskovalec   Registracija   Prijava
Kliknite za: prikaži/skrij pomoč.
You can change language settings in upper central part of page.
Klik na X za zapirnje tega okna.
Za člane je to okno zaprto avtomatsko.

Galerija

  • Ste našli žuželko, rastlino ali ..., pa ne veste kao se imenuje ? Klik na išči v zgornjem centralnem delu strani.
  • Za več pomoči kliknite:tukaj
Facebook Twitter email delicious LinkedIn StumbleUpon Digg Reddit Yahoo! Buzz Technorati Sphinn Google Bookmarks
Avtorji
Išči

Caltha-palustris

Caltha palustris...
uizui
© Cvenkel Miran
Caltha palustris
uizui
© Bartosz Kosiorek
Komentarji Samo za taxonomsko enoto: Caltha palustris:
2112 sl 17.08.2016   11:34:33   miran  

Martin Cilenšek:


Kalužnica, ki ji po drugih krajih naše domovine pravijo tudi jurjevka, šenčurka, kúrešnica, vodna zlatica in paludnica, je vsakemu znana pomladanska rastlina. Če poudarjamo tukaj pridevek ,,pomladanska``, storimo to zavoljo tega, ker je ravno spomladi v najlepšem cvetu, in še na misel nam ne pride, da bi ugovarjali onemu, ki jo je videl cveteti tudi po letu. Rastlina se ravna tudi po kraju, in prišedši poletnega ali celó jesenskega dne v kako, z visokimi stenami obkroženo gorsko zatišje, čudimo se večkrat kalužnici ali kteri drugi znanki, ki se še le zdaj najlepše razvija, ko že zorijo dolinke. Vsakemu je menda znana naša rastlina, pa vendar ni nemogoče, da ji ne vé ta ali pravega glasú.


V zemlji ima prav kratko, pa močno in z dolgimi, debelim vlaknom podobnimi koreninami obdano koreniko. Ako si rastline dobro ne ogledamo, korenike ne opazimo, ker je popolnoma skrita med mnogobrojnimi vlakni in ob koncu kakor prisekana. Vsa je obdana z rujavimi ostanki lanskih listov in stebel, kakoršnih je vzrastlo letos več iz nje.


Nadzemeljsko steblo ostane včasi pri tleh, navadno se pa dvigne precej visoko v zrak. Močno je in debelo ter nekoliko robato. Redkokdaj ostane brez vej, temveč se razveji na več vrhov, po kterih je nameščeno cvetje. Znotraj je votlo, samo tam, kjer stoji kak list, izpolnjeno je do dobrega. Barve je spodi rožnorudečkaste, zgoraj pa zelene.


Listi so dvojni: pritlehni in stebelni. Oblike sicer niso različne, a prvi stojijo na dolgih recljih, drugi so pa tem kračje recljati, čim više so postavljeni; najvišji so brez reclja. Vsi, zlasti pa pritlehni so ob steblu nožničasto razširjeni in ga objemajo z rujavkasto kožico. Reclji so na spodnji strani okrogli, na zgornji sploščeni in pri višjih stebelnih listih celó nekoliko žlebasti. Listna ploskev je skoro okrogla in nad recljem prav globoko, srčasto izrezana in zaokrožena, po robu pa plitvo narezana. Včasi so listi ledvičasti.


Veliki, zvezdasto razprostrti rumeni cveti sedijo na robatih recljih konec vej ali v listnih pazušicah. Navadno stojita vrh najvišjega lista dva cveta. Zunanji, ki se razcvete vselej prvi, je vejica v cvet se okončujoča, notranji tik lista pa prihaja iz pazušice. Dokler je cvet še v popku, je na površju rumenkasto-zelen, pozneje pa porumeni. Čašnih lističev ima 5, včasi tudi 6-8; vsi so podolgasto-okrogli in z vdrtimi žilicami prav dobro zaznamovani. Kakor čašica so tudi mnogobrojni prašniki rumeni in proti koncu razširjeni. Pestiči, kterih je 5-10, vlečejo nekoliko na zeleno. V mladosti so nagnjeni proti središču, ko pa zorijo in se izpremenijo v mešičke, odstopijo drug od drugega in se nagnejo navzven. Rujavkasti plodovi so kožnati in se odprejo navzgor, kjer se pokaže v razpoki podolgasto, črno-rujavo seme.


Domá je kalužnica povsod, kjer voda zemljo močno napaja. Raste istotako ob potokih, mlakužah in jarkih, kakor po močvirnih travnikih. Kaj rada se naseli tudi okoli studenca, ki izvira v mehkih tleh, in spremlja žuboreče valčke daleč do globoke reke.


Kalužnica ni posebno zopernega duha; pritlehni listi dišijo nekoliko po popru. Vsi deli, posebno pa podzemeljski so neprijetnega, ostrega in naposled grenkega okusa. Da moramo to rastlino prištevati škodljivim, pouči nas sledeči dogodek. Neka družina, ki si ni mogla vsakdanjega kruha lahko preskrbeti, pripravljala si je večkrat jedi od raznih presnih rastlin. Ker nekega dne ni bilo drugega dobiti, použila je za kosilo kalužnico. Črez pol ure so vsi zboleli; grizlo jih je po želodcu, sililo jih na bljuvanje, bolela jih je glava, in čudno jim je donelo po ušesih; nazadnje se jim je zapirala še voda in driska je hudo pritiskala. Drugega dne jim je postala koža, zlasti po obrazu, vodenična, in tretjega dne so jih mučili mehurčki, ki so se pa kmalu posušili. Zdravniška pomoč jim je povrnila zdravje.


Cvetne popke nabirajo po nekterih krajih, namakajo jih v octu (jesihu) in potem namesto pravih uživajo v omaki. Ako jim tudi ocet neki vzame škodljivo moč, vendar jih nikomur ne priporočamo.


Domače živali pomulijo prav rade mlado zelišče, in ni se opazovalo, da bi jim škodovalo; ravno tako neškodljivo je tudi suho. Staro pa ni brez neprijetnih nasledkov, ker povzročuje krvavo močo.

Dodaj komentar:
captcha a =
SQL processing 5,Page generated in 1075 miliseconds