Ranunculus alpestris

Martin Cilenšek:

Planinska zlatica ( Ranúnculus alpéstris)

je po naših vapnenih planinah prav navadna rastlina. Najbolj ji ugajajo groblje blizu snega, koder se naseli po vlažnih prostorih. Navadno jih je mnogo v družbi, mestoma pa stoji ktera tudi osamljena. V zemlji je pritrjena s kratko, rujavkasto koreniko, ki je večjidel glavata in z dolgimi, belkastimi vlakni porastena.

Steblo je golo, komaj 5-13 centimetrov (2-5 palcev) visoko, nekoliko stisnjeno in brezvejnato; konec njega stoji zal, precej obširen cvet. Pritlehnih listov je mnogo; nacepljeni so na tri krpe, svetli in stojijo na dolgih recljih. Krpe so klinaste, spodi topo krpaste in gole; stranski krpici sta zopet nacepljeni. Recelj ima ob dnu nožnico. Stebelni listi so prav neznatni, črtasto-suličasti, sedeči na nožnici, s ktero obsegajo steblo.

Čašica je gola, rumenkasto-zelena in zavihana; njeni lističi so suličasti in topi. Beli venčevi lističi so narobe-srčasti, včasi krpasti. Prašnikov in pestičev je mnogo. Plod je podaljšan v kljukast kljunček. Planinska zlatica cvete od rožnika do velikega srpana.